Obsežna evropska raziskava razkrila šibke točke slovenske javne uprave

V standardni raziskavi EU o delovnem okolju in zadovoljstvu javnih uslužbencev v organih državne uprave je sodelovalo tudi 10.580 javnih uslužbencev iz Slovenije. Analiza podatkov je pokazala, da Slovenija dosega rezultate, ki so v povprečju oz. nižji od povprečja sodelujočih držav, kar še posebej velja za kakovost vodstva in inovacijski indeks.

V raziskavi je sodelovala tudi Slovenija, kjer je raziskava zajela 69 organov civilnega dela državne uprave, torej 10.580 javnih uslužbencev. Na vprašanja je odgovorilo 4.148 zaposlenih, kar predstavlja 39,2-odstoten odziv. Gre za drugi najvišji odziv med sodelujočimi državami, so sporočili z ministrstva za javno upravo.

Raziskava je proučevala kakovost vodstva, organizacijsko uspešnost, timsko uspešnost, zavzetost zaposlenih, dobro počutje, inovativnost ter delovne pogoje. Namen raziskave je bil zagotoviti informacije, ki bodo vodstvu posameznih državnih organov pomagale izboljšati kadrovske politike in poiskati načine, kako se odzivati na izzive, s katerimi se soočajo vse državne uprave v EU.

Povprečnost v kakovosti vodstva

Analiza podatkov je pokazala, da Slovenija dosega rezultate, ki so v povprečju oz. nižji od povprečja sodelujočih držav, kar še posebej velja za kakovost vodstva in inovacijski indeks.

"Dobili smo potrditev tega, kar smo na nek način pričakovali," je po navedbah ministrstva na srečanju ob objavi sklepnega poročila raziskave poudaril generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar. Izpostavil je tudi zavedanje, da je kakovost vodstva neposredno povezana z vsemi vidiki delovanja javne uprave ter da dobro vodenje vpliva ne le na učinkovitost, temveč tudi na dobro počutje zaposlenih.

Prve ukrepe so v Sloveniji že izvedli, so zapisali na ministrstvu. "Analize so bile pripravljene za organe z zadostnim številom odzivov, pri čemer so bila poročila zasnovana preprosto, pregledno in uporabno, da vodjem omogočajo razumevanje rezultatov v primerjavi z drugimi organi. Pripravljenih je bilo 21 individualiziranih poročil, ki nudijo dragocene vpoglede za razvoj kadrovskih praks," so zapisali.

Navedli so, da so dodatno pripravili posamezna poročila z rezultati indeksov. Z razumevanjem, kaj zaposlene motivira in kaj jim ni všeč, katera področja potrebujejo izboljšave in zakaj zaposleni razmišljajo o odhodu, lahko vodstva postavijo ustrezne prioritete ter razvijejo učinkovite in ciljno usmerjene ukrepe, pri čemer se glas zaposlenih neposredno upošteva pri oblikovanju sistemskih rešitev, verjamejo.

Raziskava je bila na pobudo Luksemburga izvedena v sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), začela pa se je septembra 2023. V njej je sodelovalo skoraj 57.000 zaposlenih iz Bolgarije, Belgije, Hrvaške, Latvije, Litve, Luksemburga, Nizozemske, Slovaške in Slovenije, projekt pa je financirali Instrument za tehnično podporo Evropske komisije.